Kako pa se vidiš ti?

V prejšnjem šolskem letu se mu je poslabšal vid in je dobil očala. Sedaj pa zobozdravnica omenja še možnost zobnega aparata. Zdi se mu, da ga nobena punca ne bi pogledala, še posebej pa ne Tina, ki mu je všeč. V šoli ima Tilen lepe ocene, in čeprav med poukom večinoma pozna odgovore na vprašanja, ki jih postavijo učitelji, rajši ne dvigne roke, ker bi se potem vsi obrnili proti njemu, to pa mu je zelo neprijetno. Iz istega razloga mu govorni nastopi pomenijo pravo nočno moro, saj so takrat res vse oči uprte vanj. Oh, kdaj bo že vendar konec te pubertete!

Kaj je samopodoba?

Z besedo samopodoba poimenujemo mnenje, ki ga imamo o sebi, ali bolj enostavno – kako se vidimo! Na primer, katere značilnosti si pripisujemo in kakšna so naša prepričanja o tem, ali so te značilnosti dobre ali slabe. Samopodobo oblikujejo naše izkušnje in v življenju se lahko spreminja. 

Da nam bo bolj jasno, kaj vse zajema ta pojem, si oglejmo več vrst samopodobe. Šolska samopodoba se oblikuje v šoli in je naše prepričanje o sposobnosti za učenje, zanimanje za šolske predmete ter občutek učne (ne)uspešnosti. Velik vpliv ima tudi mnenje učiteljev in sošolcev o naših učnih sposobnostih. Družinska samopodoba se oblikuje doma, nanjo vplivajo odnosi, ki jih imamo s starši, brati in sestrami ter drugimi družinskimi člani. Za razvoj dobre družinske samopodobe je pomembno, da nam starši namenjajo dovolj časa in ljubezni. Sošolci in drugi vrstniki igrajo veliko vlogo pri oblikovanju naše družbene samopodobe. K njej spadajo naša prepričanja o tem, kako nas vidijo drugi in ali je njihovo mnenje o nas dobro ali slabo. Dobra družbena samopodoba je zelo pomembna, saj vpliva na to, kako se bomo v prihodnosti obnašali in počutili v stiku z drugimi. Telesna samopodoba  vpliva na razvoj vseh drugih delov samopodobe. Je skupek predstav o lastnem telesu, kamor spada zunanji videz, naše telesne zmožnosti, naš stil in kako se vidimo v primerjavi z drugimi. Ta je še posebej pomembna, saj v času mladostništva telesne značilnosti postanejo glavno merilo za vrednotenje sebe in drugih. Čustvena samopodoba pa pomeni zaznavanje lastnih čustev in naša predstava o tem, kako jih izražamo.

Oblikovanje samopodobe se začne v družini in se nato razširi na vse ljudi, s katerimi se redno srečujemo. Pomembno nam je, kaj si drugi mislijo o nas, ali se jim zdimo lepi ali grdi in ali nas imajo radi ali ne. Za dobro samopodobo je zelo pomembno šolsko okolje, ki mora biti prijetno, varno, sprejemajoče in spodbudno. Vsi deli samopodobe so med seboj povezani. Naša telesna samopodoba bo vplivala na naše mnenje o tem, ali se drugim zdimo lepi, naša učna samopodoba pa je povezana s tem, ali menimo, da nas drugi dojemajo kot pametne in sposobne. Na samopodobo torej vpliva naš videz, zdravje, telesne in učne zmogljivosti, okolje, v katerem živimo, in ljudje, s katerimi se družimo.

Kako vem, ali imam dobro samopodobo?

• Se spoštujem in se cenim.
• Zaupam samemu sebi.
• Si postavljam cilje in se jih trudim dosegati.
• Sprejemam ljudi ter z njimi sodelujem in sklepam prijateljstva.
• Se spopadam s težavami in jih rešujem ter se ob tem samostojno odločam.
• Sem sposoben/na prilagajati se spremembam in prevzemati odgovornost za svoje vedenje.
• Prepoznavam svoja čustva ter jih primerno izražam. 

Kako vem, ali imam slabo samopodobo?

• Vedem se agresivno in destruktivno.
• Se neprimerno verbalno izražam.
• Pogosto podcenjujem samega sebe.
• Ne izražam zanimanja za pozornost učitelja. 
• Čezmerno kritiziram druge.
• Pretirano me skrbi, kaj o meni menijo vrstniki in okolica.

Kako lahko popravim svojo samopodobo?

1. Bodi prijazen, prijazna do sebe. Opazuj sebe in svoje uspehe. Vsak dan si povej vsaj en kompliment.

2. Zastavljaj si visoke, a hkrati dosegljive cilje. Lahko gre za cilje v šoli, v športu ali kje drugje. Poskusi vsakič prekositi pričakovanja od samega sebe. 

3. Znebi se negativnih občutkov in zastrupljajočih odnosov. Ne razmišljaj negativno in se obkroži z ljudmi, ki imajo o tebi dobro mnenje.

4. Zavedaj se, da napake »ne obstajajo«. Obstajajo le izkušnje, iz katerih se lahko učiš.

5. Bodi ponosen, ponosna nase. Vsak dan pomisli na vse, kar si dosegel, dosegla. 

Test samopodobe

Vzemi si nekaj časa in sam/a pri sebi razmisli ter naštej in napiši 7 svojih lastnosti, na katere si ponosen, ponosna! Te lastnosti so lahko karkoli – tvoj videz, kakšen poseben talent ali pa osebnostna značilnost. Ko to storiš, pa se poskusi spomniti še 7 svojih lastnosti, za katere meniš, da so slabe oz. ti niso všeč. 

Veliko ljudi se spopada s težavami s samopodobo. Če si med njimi, ti je bilo verjetno težje izpostaviti lastnosti, ki so ti všeč, kot tiste, ki ti niso, ali pa si za to vsaj porabil/a več časa. Morda ti niti ni uspelo najti 7 pozitivnih lastnosti. Vse to je, zlasti v občutljivem obdobju odraščanja, povsem normalno. Namen te naloge je bil pravzaprav le ta, da te spomnimo na lastnosti, ki jih pri sebi ceniš, saj je nanje še kako lahko hitro pozabiti, za našo samopodobo pa bi bilo zelo koristno, če bi se sem ter tja vendarle spomnili nanje.

Mnenja

12-letna Tinka nam je pisala: »Jaz se počutim skoz kot ena zguba. Nič mi ne ratuje, vse, kar naredim, je brez veze. Ne v šoli, ne doma. Tudi nobeden se ne druži z mano. Kaj naj naredim?«

Hej!!!! Vem kakšn je občutek. Vrjem!!! Jst se tut sama kdaj tko počutm. Sam takrat se poglej v ogledalo in se nasmej. Tko iz srca! In tko bod npr. 15 sekund. Pol ti bo mogoče boljš. Če ti nav, se probi spomnt vseh dobrih trenutkov. Vseh lepih stvari. Konc koncov tut če se tko počutiš, vrjem da NISI IN NIKOLI NE BOŠ ZGUBA!!!!!!! Pomisli: nekdo se smeje šali al pa zgodbi, k si mu jo povedala. Nekdo bere knjigo, k si mu jo priporočla. Nekdo uporablja določeno darilo, k si mu ga dala. VEDNO IMAŠ VPLIV!!!!!!! Če se še vedno slabo počutiš, ne vrjameš vase, se probi pogovort s kom. Lahk tut s šolskim psihologom. Al pa prjaznim učitlom. Upam da sm vsaj mal pomagala.
Nora, 12 let

Draga Tinka, tukaj se je treba malo ustaviti! Noben ni zguba, vsak ima spretnosti in slabosti, žal noben ni popoln. Tudi z mano se prijateljice ne pogovarjajo prav pogosto, odkar smo v puberteti. Moja mami pravi, da jih bo minilo. Če si sama, pa ti svetujem, da probaš komu pomagati npr. pri domači nalogi, tako bodo videli, da si prijazna, in se bodo hoteli družiti s tabo. Upam, da sem ti pomagala??
Monika?❤️, 12 let

Živjo, Tinka! Nisi zguba. Vsak je dober v vsaj eni stvari, mogoče je še nisi našla. Tudi mene je kdaj pa kdaj sram, npr. ko zamočim kaj v šoli pred vsemi. Ali pa ko doma razbijem šalico ali mi neka stvar, ki jo vadim po 3 ure, ne ratuje ... Ampak čisto nič ni narobe s tem, ker noben, niti Albert Einstein ne bi mogel biti dovolj popoln, da bi mu vse uspevalo. Za to, da se pa noben ne druži s tabo, pa si probaj najti frende na kakšnem krožku. Ali pa se pogovarjaj s tistim, ki v šoli sedi s tabo. Upam, da sem pomagala.
That, 13 let

Delala boš napake, sprejemala odločitve in jih včasih obžalovala. Včasih to ne bodo prave odločitve, vendar samo najboljše od več slabih možnosti. Ampak v vsakem primeru imaš svoje dobre lastnosti. Ni človeka, ki ne bi imel niti ene. Zato, ko vidiš neko napako, ne skloniti glave in reči jaz sem zguba, ampak poskušaj to napako popraviti. Verjamem, da ti bo uspelo! ;)
Mini, 13 let

Poklepetajmo

11-letna Lara nam je pisala: »Hej, hoj! Jaz imam težavo z jezo. Pogosto imam napade in želim poškodovati vse. Ko pa začnem šteti do 10, se mi drugi smejijo, kar me še bolj razdraži in se začnem nasilno izražati. Noben ne ve, zakaj. Ko imam napad, tudi jezikam. Takrat se ne morem nadzorovati, ne ustaviti, tako da dobim kakšno kazen.«

Se tudi vi hitro in temeljito razjezite? Imate izkušnje z napadi jeze? Kaj storite, da jo premagate? Kako si pomagate v takšnih situacijah? Kaj bi svetovali Lari?

Članek je bil objavljen v reviji PIL

Pil, revija za najstnike, prinaša zanimivo branje o tegobah odraščanja, glasbi, filmu, športu, zanimivostih iz Slovenije in sveta in še marsikaj.

Več o reviji >